OGNJIČEVO OLJE

V prvi "ognjičevi" objavi sem obljubila, da kaj več napišem še o nastanku ognjičevega olja, ko bo le-to "zrelo."

Pa je napočil tisti čas. :)  Včeraj zvečer sem precedila prve tri kozarce, ki so se cel mesec "kuhali" na soncu. No na tistem, kar je od sonca pač bilo ;)

Vsega skupaj sem se lotila najprej s foto aparatom. Da se vidi, da sem res delala. :) Kot sem že omenila sem v enih kozarcih namakala cele cvetove, v drugih pa samo venčne liste. Pa moram reči, da razlike nisem opazila. Ne v barvi, ne v vonju. Vem le, da je zdravilno in to mi za zdaj zadostuje. :)

Levo: Kozarec kjer so se namakali celi cvetovi in so v celoti 

potonili na dno. Desno: Kozarec v katerem so se namakali 

samo čašni listi.

Po opravljenih formalnostih sem najprej skozi gazo precedila oljnato tekočino v svež kozarec. Vse ostanke cvetov sem močno ožela, tekočino pa nalila v male stekleničke. Pri tem delu mi je zelo prijazno pomagal bratec Tim, ki se je kar sam ponudil. Očitno je užival v tem delu. :)

Temne stekleničke za končni produkt

Gaza in kozarec za precejanje.

Olje pripravljeno za pakiranje v stekleničke.

Barva olja je rahlo oranžna, precej manj intenzivna, kot ob prisotnosti cvetov. Vonj je zelo specifičen, precej močan in ne morem se odločiti, ali mi je všeč, ali ne.

Ognjičevo olje, se mora shranjevati v temne stekleničke in v temnem prostoru, saj le tako ohrani, kar se da največ dobrih lastnosti in ne izgublja na kakovosti. 

Uporabno je praktično za vse tegobe, ki nas mučijo. Jaz sem svoj oljni krst opravila na rokah, spotoma med samim postopkom pakiranja in lahko rečem, da je koža sedaj zelo gladka.

Priprava je torej zelo enostavna, le nekaj veselja je potrebnega. Priporočam. :)

Končni produkt. 

Pa lep dan :)