MALO SEM ŠLA OBUJAT SPOMINE

Tokrat bom malo bolj dopustniška, saj sem se te dni potepala naokoli, privoščila sem si namreč krajši oddih v Istri. Vse skupaj je trajalo tri dni, zgodilo se je pa toliko, da bi mi zmanjkalo strani, če bi hotela vse napisat. No saj ne rečem, da ne bom, samo v tejle objavi zagotovo ne. 

Med mojim potepanjem po hrvaški Istri, je bila ena od postojank tudi Pineta :)  Ja ja, tista Pineta pri Novem Gradu, kamor sem zahajala kot otrok s starima staršema, kot študentko pa me je pot tja peljala, v vlogi vzgojiteljice v zdravstveni koloniji. 

To so bili nepozabni dnevi. Prijavila sem se na pobudo kolegice. Pravzaprav prvič sploh nisem čisto dobro vedela kam grem, ampak vseeno sem šla... 

Skoraj že davnega leta 2007 sem dobila svojo prvo skupino:  mlajše fantke, stare med 8 in 10 let. Poimenovala sem jih Traktorčki.  (Ime je verjetno nastalo pod vplivom dejstva, da živim na kmetiji :) )

Prvi trije dnevi so bili zame prava mora. Večkrat sem pomislila, kaj mi je bilo tega treba in samo sebe prepričevala, da v kolinijo ne grem nikoli več. Fantje so tekali sem in tja, se prerivali in še bi lahko naštevala... Kmalu sem se zavedla, da tako ne bo šlo naprej, saj bomo tukaj praktično še več kot 10 dni... Takrat sem se odločila da uberem drugačno pot, pravzaprav se sploh ne spomnim več točno kaj sem storila, ampak stvari so stekle same od sebe, navadili smo se drug na drugega in dejansko sem začela uživati.

Zadnji dan sem sklenila, da drugo leto spet grem in še naslednja 4 leta. Tistih 5 x po 14 dni mi je dalo toliko čudovitih izkušenj (saj so bile tudi ne-čudovite, ampak te so že pozabljene :) ), da se vedno znova rada vračam v Pineto. Četudi samo za kratek čas. 

Pravzaprav je še skoraj vse isto. Najprej me je pozdravila tabla letovišča. Joooj kakšen nasmeh se mi je narisal na ustih. Verjetno vam je znan ta občutek, mar ne? :)  

Informativna tabla, ki predstavi gorenjsko letovišče.

Sprehod do stavb, kjer sem ogledovala nekoliko osveženo fasado, pa naprej mimo igral do jurčka. Koliko prigod skriva ta majhna stavba pod borovčki. Otroci in vzojitelji smo radi zahajali tja. Na pijačo ali sladoled, včasih pa smo samo malo posedeli zraven. 

Ena od dveh bivalnih stavb.

Jurček v sončnem siju.

Igrala.

Tako lepo je sijalo sonce, da je bil postanek na plaži obvezen. Nekaj globokih udihov na skali in razgled v daljno morje. :)  Ni lepšega. :)  Za skok v vodo tokrat žal ni bilo časa, amapk bo zagotovo ob naslednji priliki. 

Plaža. :) 

Sprehod je vodil mimo borovcev ter košarkarskega igrišča in omogočil pogled na prireditevni prostor. Tam so vsak večer potekale tematske večerne prireditve. Različne teme so naredile vsak večer prav poseben. Pri plesu v maskah, na večeru Pineških talentov, zmenkarijah in podobnih večerih se je zabavalo staro in mlado. 

Košarkarsko igrišče.

Pogled na prireditevni prostor skozi borovce.

Zares lepo se je vrniti v kraj, na katerega te veže toliko spominov. Sama sem mnenja, da bi si vsak to moral kdaj pa kdaj privoščiti, če je seveda le ima možnost.

En lep dopustniški pozdravček do naslednjič.